Med 20. in 22.10.2017 je Hrvaška namizno nogometna zveza seveda v sodelovanju s slovensko in srbsko zvezo organizirala 2. turnir serije Balcan cup. Kot vedno se je tudi obširna delegacija ŠKD Bela tema (jaz in Pako) udeležila turnirja in dosegla odličen rezultat. Več al manj vse pa sta zmagala Madžara Rozsos in Polacsek. Kakorkoli turnir je bil odličen in žal vam je lahko da niste šli z nami :P
Pa naredimo še en "kratek" sestavek o celotnem dogajanju pred, med in po turnirju, skratka malo bom blodil kot ponavadi :D Btw..slika je stara vem, ma novih še ni, jaz pa sem super hiter v pisanju člankov ;)
Pot v Zagreb sem začel v petek, ko smo se skupaj z ostalimi Slovenci odpravili v Zagreb pobrati kar se pobrati da. Kljub nepričakovanim tehničnim težavam in slabi komunikaciji med mano in telefonskim Garminom (pa seveda tudi napačni lokacijski informaciji znotraj Facebook eventa....hvala Antonio, naučil sem se da vse dvakrat preverim :D) smo na turnir prispeli le z, še sprejemljivo, akademsko zamudo (cca 15-20 min). Seveda smo nato morali takoj začeti igrati mixed doubles kjer sva kot vedno s Tamaro brez večjih težav opravila s konkurenco vse do finala. Tam pa sta nas žal dobesedno pogazila dva tiha in mirna madžara...tako me na podajah iz petke na trojko ni še noben do sedaj "posilil" :( Tamara pa je dobila 20 golov! Ja ja, zato sva zgubila, saj če bi jih dobila le 19 bi zagotovo zmagala :D Eeeeee ja ;) No kakorkoli glede na to da je poba trenutno 14. na svetovni lestvici verjetno pomeni, da nekaj zna in nisem si preveč belil glave, saj je le-ta že dovolj svetleča :.(
Po petkovem mixed doubles delu nas je v soboto čakal open doubles del, pa seveda reprezentnace. Ostalo nisem sledil in ne morem komentirati (diskriminacija pa taka aneda ženske :P). V open delu sva s Simonom rutinirano razbijala vse po vrsti, nato pa opet naletela na Madžarsko nagazno mino. Ponovno, tokrat kar oba, mene in Simona, naju je/sta pohopsala Madžara. Realno nisva imela niti za papir od Bureka (povzeto po knjigi: Pakotove pogruntavščine - avtor Igor Pavletič). Ampak kaj čmo, Madžara sta nato tudi slavila v finalu proti sicer odlični dvojici Armuš in Zalar. Po tem majhnem razočaranju smo šli raje kaj v miru pojest in nato sestaviti ekipo za dvoboj proti Bolgarom. Tadej je bil tokrat izbrani testni selektor in svojo nalogo je odpravil z odliko. Ponovno sem imel čast zaključiti oba dvoboja, tokrat brez bremena rezultata, saj smo tekmo že prej dobili ;) Rezultat SLO-BULG: 2:0 (21:12: 21:11) uspeh in večna slava je bila naša....revanš lanskega poraza pa sladek ;) Nato smo skupaj z ekipo se mal veselili na players partiju, igrali levo roki 4-4, mal popili, razbili eno mizo (Jerry), skoraj razbili kitaro od banda (Jerry), mal vinjeni peljali za policaji (Jerry) in nato trkali na vrata v miru spečih ljudi (mene) ....seveda spet Jerry! Fu.c......rad te mam ;)
Po (eni malo manj, drugi mal bl) prekrokani noči smo se ponovno dobili na turnirju, kjer smo imeli za odigrati le še open single, ženske dvojice in neke loosers Šoš kategorije :D Zjutraj sem najprej moral diplomatsko poseči med mojo mixed soigralko Tamaro in Antoniotom, sicer bi se slabo končalo vsaj za enega izmed njiju....pa kljub razliki v masi ne bi si upal staviti kdo bi jo slabše odnesel :D Joke, joke ;) Nič takega, vse smo rešili na miren način in Balkanska bojevnika sta se pomirila pa še lupčka na podelitvi sta izmenjala :D :D :D
Šalo na stran, v open singlih sem imel že v 16. finala enega izmed favoritov turnirja Bolgara Stanislava Georgijeva. Bila sva približno v enakem, dejmo reči duševnem stanju, in tako sva tudi igrala...tokrat sem pa imel res veliko sreče in tehtnica se je (ne samo po teži) nagnila na mojo stran. Nato sem se malo zbral in na hitro opravil z 1/8 finala, kjer sem premagal, oz. so ga bolj živci premagali, Neboljšo Kovačeviča. V četrtfinalu me je čakal "presenečenje turnirja" Babič Igor (nek naš južni brat, ki živi v Švici in igra P4P turnirje, skratka leteči neznani pro :D). Sicer sem se tokrat moral bolj psihično miriti, saj je nasprotnik komentiral vsako mojo in vsako svojo igro, ampak ok, sem vajen iz Lige Kalčeto :Din sem se zbral ter v 5 setih slavil. Nato pa me je čakal moj največji prjatu....jap...opet ta "prokleti" Madžar :D Tokrat pa sem bil pripravljen dokazati, da pa spet nisem tak rookie kot je zgledalo dvakrat prej :D Res sem dal 150% in uspel sem mu odščipniti vsaj en set ter izgubiti "le" 3-1. No kakorkoli, vem da več kot to je bilo nemogoče in da sem igral res svojo top igro. To sem nato ponovil tudi v borbi za tretje mesto kjer pa sem veliko lažje premagal Igorja Armuša z rezultatom 3-0. V finalu je nato Rozsos slavil proti hrvaški zvezdi Dinotu Vičeviču, sicer rezultatsko 3-0, a vseeno so bili vsi seti na nož. Kakorkoli Rozsos je klasa in zasluženo je osvojil vse....za tokrat ;)
Pako je medtem ponovno segel do medalje v lucky loosers delu! Bil je tretji in še to zgolj zato, ker ni želel biti največji Looser....kar pa si je želel in izboril Rok Šoštarič! Čestitke! Največji looser na Balkanu! Bravo! :D
Tako smo zaključili tekmovalni del. Sledila je dolga pot domov (no tokrat se vsaj nismo zgubljali ;)). V Ljubljani me je pričakal Pako in skupaj sva šla na pot do doma. Po poti pa....neurje...ne ne...orkan...ne ne WTF ne vem kako bi to poimenoval :D Nič nisva videla in preizkusila sva kako deluje Faradeyeva kletka! No nisva sigurna ali nas je prav zadela strela ali je počla le par metrov naprej, ampak videl sem le luč in zavestno sem si rekel "Vidi, mirno! Obrni se v drugo stran in ne sledi luči, ki ni še čas!" :D Po par sekundni oslepitvi sva nato 10 minut nadaljevala pot brez spregovorjene besede in malo bl polnimi hlačami ;) Na koncu sva le prišla domov brez posledic in z eno zgodbico več za povedat :)
In s tem zaključujem kratko obnovo turnriskega in ostalega dogajanja. Zagotovo sem bil navdihujoče svež, jezikovno prespreten in glih prav besedno enigmatičen (povzeto po Vidijevem slovensko besedno-zveznem Slovarju, 5. poglevaje: Umske skovanke, avtor: neznan)....vem... še jaz se včasih ne-razumno presenetim (če kdo razume naj mi sporoči ;), moja učiteljica slovenščine bi bila zagotovo navdušena nad tem nesmiselnim sestavkom - brez težav bi dobil 2, nikoli ni razumela mojega stila pisanja... :( ;)
Se vidimo na naslednjem Balcan cupu, decembra v Srbiji, kjer nas Miloš že nestrpno pričakuje ;)
Še prej pa seveda 28.10.2017 !!!! Liga Kalčeto!!!! Vsi na obalo!!!
In nato 04.11.2017!!!! Vsi k Potrbinu na turnir!!!!
za konec pa še 17.11.2017 vsi na DRŽAVNO PRVENSTVO!!!!!
Hitro poberte oljke, da boste meli cajt za igranje kalčeta ;)
Športen pozdrav,
Matej Vidergar, predsednik ŠKD Bela tema
Pot v Zagreb sem začel v petek, ko smo se skupaj z ostalimi Slovenci odpravili v Zagreb pobrati kar se pobrati da. Kljub nepričakovanim tehničnim težavam in slabi komunikaciji med mano in telefonskim Garminom (pa seveda tudi napačni lokacijski informaciji znotraj Facebook eventa....hvala Antonio, naučil sem se da vse dvakrat preverim :D) smo na turnir prispeli le z, še sprejemljivo, akademsko zamudo (cca 15-20 min). Seveda smo nato morali takoj začeti igrati mixed doubles kjer sva kot vedno s Tamaro brez večjih težav opravila s konkurenco vse do finala. Tam pa sta nas žal dobesedno pogazila dva tiha in mirna madžara...tako me na podajah iz petke na trojko ni še noben do sedaj "posilil" :( Tamara pa je dobila 20 golov! Ja ja, zato sva zgubila, saj če bi jih dobila le 19 bi zagotovo zmagala :D Eeeeee ja ;) No kakorkoli glede na to da je poba trenutno 14. na svetovni lestvici verjetno pomeni, da nekaj zna in nisem si preveč belil glave, saj je le-ta že dovolj svetleča :.(
Po petkovem mixed doubles delu nas je v soboto čakal open doubles del, pa seveda reprezentnace. Ostalo nisem sledil in ne morem komentirati (diskriminacija pa taka aneda ženske :P). V open delu sva s Simonom rutinirano razbijala vse po vrsti, nato pa opet naletela na Madžarsko nagazno mino. Ponovno, tokrat kar oba, mene in Simona, naju je/sta pohopsala Madžara. Realno nisva imela niti za papir od Bureka (povzeto po knjigi: Pakotove pogruntavščine - avtor Igor Pavletič). Ampak kaj čmo, Madžara sta nato tudi slavila v finalu proti sicer odlični dvojici Armuš in Zalar. Po tem majhnem razočaranju smo šli raje kaj v miru pojest in nato sestaviti ekipo za dvoboj proti Bolgarom. Tadej je bil tokrat izbrani testni selektor in svojo nalogo je odpravil z odliko. Ponovno sem imel čast zaključiti oba dvoboja, tokrat brez bremena rezultata, saj smo tekmo že prej dobili ;) Rezultat SLO-BULG: 2:0 (21:12: 21:11) uspeh in večna slava je bila naša....revanš lanskega poraza pa sladek ;) Nato smo skupaj z ekipo se mal veselili na players partiju, igrali levo roki 4-4, mal popili, razbili eno mizo (Jerry), skoraj razbili kitaro od banda (Jerry), mal vinjeni peljali za policaji (Jerry) in nato trkali na vrata v miru spečih ljudi (mene) ....seveda spet Jerry! Fu.c......rad te mam ;)
Po (eni malo manj, drugi mal bl) prekrokani noči smo se ponovno dobili na turnirju, kjer smo imeli za odigrati le še open single, ženske dvojice in neke loosers Šoš kategorije :D Zjutraj sem najprej moral diplomatsko poseči med mojo mixed soigralko Tamaro in Antoniotom, sicer bi se slabo končalo vsaj za enega izmed njiju....pa kljub razliki v masi ne bi si upal staviti kdo bi jo slabše odnesel :D Joke, joke ;) Nič takega, vse smo rešili na miren način in Balkanska bojevnika sta se pomirila pa še lupčka na podelitvi sta izmenjala :D :D :D
Šalo na stran, v open singlih sem imel že v 16. finala enega izmed favoritov turnirja Bolgara Stanislava Georgijeva. Bila sva približno v enakem, dejmo reči duševnem stanju, in tako sva tudi igrala...tokrat sem pa imel res veliko sreče in tehtnica se je (ne samo po teži) nagnila na mojo stran. Nato sem se malo zbral in na hitro opravil z 1/8 finala, kjer sem premagal, oz. so ga bolj živci premagali, Neboljšo Kovačeviča. V četrtfinalu me je čakal "presenečenje turnirja" Babič Igor (nek naš južni brat, ki živi v Švici in igra P4P turnirje, skratka leteči neznani pro :D). Sicer sem se tokrat moral bolj psihično miriti, saj je nasprotnik komentiral vsako mojo in vsako svojo igro, ampak ok, sem vajen iz Lige Kalčeto :Din sem se zbral ter v 5 setih slavil. Nato pa me je čakal moj največji prjatu....jap...opet ta "prokleti" Madžar :D Tokrat pa sem bil pripravljen dokazati, da pa spet nisem tak rookie kot je zgledalo dvakrat prej :D Res sem dal 150% in uspel sem mu odščipniti vsaj en set ter izgubiti "le" 3-1. No kakorkoli, vem da več kot to je bilo nemogoče in da sem igral res svojo top igro. To sem nato ponovil tudi v borbi za tretje mesto kjer pa sem veliko lažje premagal Igorja Armuša z rezultatom 3-0. V finalu je nato Rozsos slavil proti hrvaški zvezdi Dinotu Vičeviču, sicer rezultatsko 3-0, a vseeno so bili vsi seti na nož. Kakorkoli Rozsos je klasa in zasluženo je osvojil vse....za tokrat ;)
Pako je medtem ponovno segel do medalje v lucky loosers delu! Bil je tretji in še to zgolj zato, ker ni želel biti največji Looser....kar pa si je želel in izboril Rok Šoštarič! Čestitke! Največji looser na Balkanu! Bravo! :D
Tako smo zaključili tekmovalni del. Sledila je dolga pot domov (no tokrat se vsaj nismo zgubljali ;)). V Ljubljani me je pričakal Pako in skupaj sva šla na pot do doma. Po poti pa....neurje...ne ne...orkan...ne ne WTF ne vem kako bi to poimenoval :D Nič nisva videla in preizkusila sva kako deluje Faradeyeva kletka! No nisva sigurna ali nas je prav zadela strela ali je počla le par metrov naprej, ampak videl sem le luč in zavestno sem si rekel "Vidi, mirno! Obrni se v drugo stran in ne sledi luči, ki ni še čas!" :D Po par sekundni oslepitvi sva nato 10 minut nadaljevala pot brez spregovorjene besede in malo bl polnimi hlačami ;) Na koncu sva le prišla domov brez posledic in z eno zgodbico več za povedat :)
In s tem zaključujem kratko obnovo turnriskega in ostalega dogajanja. Zagotovo sem bil navdihujoče svež, jezikovno prespreten in glih prav besedno enigmatičen (povzeto po Vidijevem slovensko besedno-zveznem Slovarju, 5. poglevaje: Umske skovanke, avtor: neznan)....vem... še jaz se včasih ne-razumno presenetim (če kdo razume naj mi sporoči ;), moja učiteljica slovenščine bi bila zagotovo navdušena nad tem nesmiselnim sestavkom - brez težav bi dobil 2, nikoli ni razumela mojega stila pisanja... :( ;)
Se vidimo na naslednjem Balcan cupu, decembra v Srbiji, kjer nas Miloš že nestrpno pričakuje ;)
Še prej pa seveda 28.10.2017 !!!! Liga Kalčeto!!!! Vsi na obalo!!!
In nato 04.11.2017!!!! Vsi k Potrbinu na turnir!!!!
za konec pa še 17.11.2017 vsi na DRŽAVNO PRVENSTVO!!!!!
Hitro poberte oljke, da boste meli cajt za igranje kalčeta ;)
Športen pozdrav,
Matej Vidergar, predsednik ŠKD Bela tema
